Leno objavljanje
mixVsake toliko časa imam obdobje ko blog res popolnoma zanemarim. Ravnokar sem preživel enega. Danes sem blog preselil na novo domovanje in zato sem se na hitro spomnil nanj in se odločil, da na hitro kaj napišem.
Od zadnjih objav se je zgodilo precej novega. Končal sem z izpiti (čaka me le še diploma) in potem sem rešen FRIja 
S 1.4. pa se tudi redno zaposlim pri “Big Blue“. Da vidimo kaj bo:)
Mogoče se v prihodnosti oglasim kaj več
Slovenija
foto, izmenjava, potovanjePo dolgem času se spet oglašam, tokrat iz malce bolj južnih krajev. S Polono sva se srečno vrnila domov, v družbi Robija in Katje, ki sta z nama preživela zadnji teden v Vilniusu. Pot je bila dolga in naporna, še posebno zaradi poljskega sovraštva do avtocest. Jaz mislim da po križarjenju od severa do juga nisem videl niti ene. Klinc pa taka Evropa.
V Vilniusu smo si ogledali precej standardne stvari o katerih sem tu že pisal. Odpravili pa smo se tudi v Klaipedo in Nido. O tem pa je tukaj pisala Polona. Če še kdaj hodim po teh krajih si Nido in polotok Neringa definitivno želim ogledati tudi poleti.
Teden je minil ZELO hitro in iz Vilniusa smo odšli v petek zjutraj in se cel dan vozili. Prespali smo v Krakowu, ki smo si ga bolj na hitro ogledali (po celodnevni vožnji vidiš samo še posteljo). Prvi vtis. Zelo lepo mesto, ki bi ga z veseljem obiskal še kdaj. Nekaj slik spodaj, več pa tu.
Naslednji dan smo šli do Auschwitza, ki je kraj ki te šokira v dno duše. Videli smo sicer samo Auschwitz I, ki je imel kapaciteto okrok 20.000 ljudi, tri kilomtre oddaljeni Auschwitz II Birkenau pa kar 100.000. Že za prvega smo porabili 4 ure in lahko bi še kakšno več… Ni prijetno, je pa pravi opomnik o grozotah, ki smo jih ljudje sposobni. Slik nimam. Pravijo, da naj iz spoštovanja ne slikamo, pa nismo.
Našo pot smo nadaljevali skozi Slovaško, Avstrijo naposled prispeli v Slovenijo. Celotna pot: 20 ur, 1500km.
Pričakal naju je topel sprejem in odkrito lahko rečem, da sem pogrešal dom.
Po birokratski vojni v Litvi (ob odhodu so mi rekli, da lahko uradne ocene dobim šele čez en mesec, kar ni bilo sprejemljivo), me čaka nekaj malega tudi doma… Poročila, prošnje za priznanje izpitov, štipendija,… bla bla bla. Še dodaten plus je da moram do konca marca opravit še 2 izpita, da podaljšam status in enkrat do jeseni diplormiram ter končno zaključim tole kalavarijo na FRI…
Tole ni še čisto zadnji post, ki se tiče izmenjave, ker bom objavil še končno poročilo. Ampak neko zelo zanimivo obdobje se je vseeno zaključilo. Naj samo rečem, da mi RES RES RES ni žal, da sem šel na izmenjavo, ampak nočem it še enkrat, ker ne more biti tako dobro kot je bilo.
Plan
izmenjavaZadnji dnevi so vedno pasji. Ne samo, da je za naredit miljon stvari ampak tudi poslavljamo se. Mogoče nekaterih ljudi tukaj ne bom videl nikoli več… Skoraj sigurno. Nekatere pa bom videl sigurno.
Ravno kar smo končali s poslovilno zabavo. Bilo je bolj poslovilno kot zabavno. Sedaj grem ujet tistih 5 ur spanca pred jutrišnjo celodnevno vožnjo v Krakow. Če bomo dovolj zgodnji bi si zelo rad ogledal vsaj center. Potem bomo tam prespali, v soboto obiskali Auschwitz in se odpeljali domov. Držimo pesti, da ne bo preveč snega, čeprav tukaj pada že sedaj. Poljska ima res grozne ceste in sneg ne pomaga pri situaciji.
Danes nič in obsežnih poročil. Ni časa, ni volje. Ko pridemo domov.
Status update
foto, izmenjava, potepanjeŽe nekaj časa se nisem nič oglasil, ampak iz dobrih razlogov. Preprosto ni bilo časa. Na obisku je bila moja sestra, imel sem še en izpit in kot ponavadi še ERASMUS life.
S Katjo sva pretaknila cel Vilnius, z velikim poudarkom na nakupovalnih središčih Čas razprodaj pač. Več slik najinih dogodivščin pa je tule. Če se bo kdo slučajno spraševal, reka na spodnji sliki JE popolnoma zamrznjena, ker smo prejšnji teden imeli temperature do -19°C, kar ni preveč prijetno, če se slučajno znajdeš zunaj
Eno popoldne pa smo preživeli tudi v muzeju KGB. Ne preveč prijetno, ampak zelo zanimivo. Skoraj si ne moremo predstavljati kaj vse so nekateri pretrpeli brez kakšnega dobrega razloga. Muzej obsega Litvansko zgodovino od konca 3oih do začetka 90ih prejšnjega stoletja. Partizanska vojska, deportacije, usmrtitve, … Opomnik človeštvu skratka.
Poleg že omenjenega pa smo se odpravili tudi v Trakai, kjer sem bil sicer že tretjič, ampak sedaj je bil sigurno najboljši obisk. Tam je okrog 25cm snega, jezero je zamrznjeno, bilo je sončno in imeli smo prijetnih 0°C. Popoln dan. Ribiči na jezeru posedajo in lovijo ribe in takoj smo se odločili za manjši sprehod. Na naše presenečenje pa nam je eden od njih povedal (no ja, recimo povedal ampak ni govoril angleško), da ni povsod varno hodit po ledu. Nekje je bil namreč debel samo nekaj centimetrov. Nato smo se res na hitro pobrali nazaj na trdna tla.
Glede na to da smo že 15. januarja že nekaj časa razmišljamo tudi od poti domov. Na najino srečo prideta na obisk prijatelja z avtom in nazaj se bomo odpravili skupaj. Kar je za naju nasploh super, glede na to da je pol leta življenja težko stlačit v en kovček z 20 kg
Sedaj pa dovolj lenarjenja. Jutri imava še zadnji izpit (ekonomiko) in je treba stvar še malo ponovit. Do sedaj sem naredil že 4 s povprečjem 9.5. Life is good in Lithuania
Sprehod v snegu
foto, izmenjava, potepanjeVčeraj smo imeli čudovit sončen snežen dan. S Polono sva se odpravila na krajši sprehod skozi gozd v bližini hostla in rezultat so 4 mrzle noge in nekaj sličic!
Več slik tule.
Srečno Novo Leto!!
Uncategorized, foto, izmenjava, kuhamo, moto, potepanje, potovanje, tehnikaV zadnjem času sem se malo polenil glede pisanja bloga. Kaj hočemo včasih pač ni časa(ali pa si ga ne vzamemo). Kaj se je dogajalo od Božiča? Bil je bel, imeli smo veliko večerjo z mednarodno udeležbo, ki je bila skoraj uspeh. Nekateri niso ravno dojeli koncepta. Poanta je druženje ob hrani, ne hrana in potem soba in računalnik. Ampak vseeno bilo je lepo.
Odkrili smo še eno RES odlično atrakcijo Vilniusa. Vichy water park je res pravo malo čudo. Ima 5 precej odpiljenih toboganov (eden je RES popolnoma NOOOOOR - Na raftu za 2 osebe se spustiš po toboganu, spodaj pa te izstreli skoraj v vertikalen tobogan okrog 5 m visoko). Nekatere atrakcije so se nam zdele celo malo nevarne, kar lahko potrdijo 3 člani odprave (od 8h) z raznimi buškami in modricami. Najboljše od vsega, vstopnina je 14.5 EUR za 4 ure…
Sedaj pa še nekaj besed o našem Novoletnem potepanju. Zaradi težav z vizo naših turških prijateljev smo se na koncu samo trije odpravili v Tallinn in Helsinke. Če bi šli skupaj bi bilo veliko bolje ampak, kar je je.
Na kratko. Z avtobusom iz Vilniusa v Tallinn iz 29. na 30. Malce potepanja po mestu, 31. trajekt v Helsinke, kjer smo preživeli dan, vrnitev ob 10h zvečer in praznovanje na ulicah Tallinna. 2. še malo ogledovanja mesta in zvečer povratek v Vilnius.
Tallinn je super. Staro mestno jedro je vredno ogleda in za razliko od Vilniusa ne daje ruskega vtisa. Takoj lahko opaziš, da so ljudje drugačni. Skoraj vsi govorijo angleško, ponavadi z totalno britanskim naglasom. Joca (3. član odprave) je izgubil nahrbtnik in ga dobil nazaj nedotaknjenega, kar se v Vilniusu skoraj 100% ne bi zgodilo. Kljub temu, da so Estonci najbolj brezbožni ljudje ever(samo 24% se jih izreka za verne) imajo celo božično tržnico s kuhanim vinom. Skoraj kot doma, le da je vino slabše Za ogled vseh zanimivosti bi rabili 1 teden, ne 2 dni…
Helsinke so nam res TOPLO odsvetovali. Na naše veselje smo precej trdo bučni in smo šli vseeno tja. Vsi trije smo bili navdušeni. Mesto sploh ne zgleda kot prestolnica. Deluje kot majhno mestece na obali. Ogromno parkov, ogromno psov (kar v Vilniusu ni navada). Ob morju imajo očarljive otočke s klopcami. Ok, bilo je mraz do kosti in res drago je, ampak vredno. Tudi vsi ljudje na katere smo naleteli so bili nadvse prijazni.
Še ena velika razlika od Vilniusa pa je bilo vreme. Kljub mrazu je bilo vse 4 dni SONČNO!!! Tukaj pa še nekaj slikic iz Poloninega albuma.
Sedaj smo spet nazaj v Vilniusu in sneži. Imamo že dobrih 10cm snega in všeč nam je. Počasi se bo treba spravit malo učit, ker imam cela 2 izpita. Hehe. Ta teden pride na obisk tudi moja draga sestrica. Dolgčas nam ne bo.
Bel Božič
foto, izmenjavaSploh se ne spomnim, kdaj sem nazadnje doživel bel Božič, ampak letos kaže dobro. Nekaj malega ga je padlo že čez vikend toda ni se obdržal. Danes pa se je lotilo zares.
Na sliki je naše uživanje pred Akropolisom, kamor smo se odpravili po nakupih.
Karting v snegu in drugo
foto, izmenjava, motoNikoli si nisem mislil, da kaj takšnega sploh obstaja, kaj šele da bi bilo dolgočasno. V soboto je zapadlo nekaj malega snega in sostanovalci so se na hitro spomnili, da gremo na karting. Kartodrom je oddaljen le dobrih 10 minut hoda in na poti tja sem razmišljal, da bo sigurno mrzlo, mokro in nasploh brezvezno.
Takoj ko smo prišli tja sem se premislil Padlo je le par centimetrov snega in proga je bila skoraj nedotaknjena. Obleke, teženje glede varnosti in akcija. Zame zelo slab začetek, ker je moj kart crknil na prvem ovinku. Ko sem dobil nadomestnega je le ta izgubil moč na tretjem ovinku. Ker jim je zmanjkalo kartov je bilo treba počakat dokler niso končali. Tudi gledanje je zabavno, ko se ljudje vrtijo na vsakem ovinku in driftajo.
Končno sem bil na vrsti tudi jaz. Naj povem, da je karting poleti v primerjavi s temle popoln dolgčas. Res je da nisi ravno hiter, ampak vsak ovinek počez in če si le malo nepreviden te obrne. Kljub temu, da je motor šibak pa vseeno neprestano vrti v prazno Edino proti koncu je začelo še zmrzovat in je bila res popolna drsalnica. Konec koncev ODLIČNO. Več slik tule.
Včeraj sem imel svoj tretji izpit in dobil še eno 10ko. Še 2 do konca, to bo januarja. Upam da se bo trend ocen nadaljeval, da si malo popravim povprečje
Glede naše novoletne dogodivščine pa takole. Turki niso dobili vize. Vse je na počitnicah. Tako da gremo za novo leto v Talin samo trije. Plan je Talin in Helsinki, čeprav nam vsi govorijo, da so Helsinki izguba časa, ampak se bomo vseeno prepričali na lastne oči. Poročam o vtisih.
Sedaj pa akcija po nakupih za našo božično-novoletno darilno loterijo. Me prav zanima kdo me je izžrebal.
Novoletni načrti
izmenjava…so padli v vodo. Planirali smo kratek krog v Rusijo (St. Petersburg, Moskva) za Silvestrovo s prijatelji, ki ostanejo v študentskem domu za Božič in Novo leto. Zapletlo se je takoj, ko so prijatelji iz Turčije želeli dobiti rusko vizo. Na agenciji, ki ureja te stvari, so po tem ko so preverili na ambasadi, na našo žalost rekli, da Turki lahko vizo dobijo sam v Ankari. Jajca. Ok naj bo, pa gremo v Talin in Helsinke. Danes so se kolegi odpravili na češko ambasado po šengen vizo (tam se jo bojda dobi najlažje) in na presenečenje vseh izvedeli, da so že na počitnicah. Lahko pa pridejo po vizo 6. januarja, kar nam je v v veliko uteho. Bomo prestavili novo leto… Idiotizem. Jutri bodo poizkusili še na kakšni drugi ambasadi, ampak kdo ve ali bo uspelo. Držimo pesti. Veliko lepše bi bilo, če bi šli skupaj ampak za Novo leto sigurno ne bova ostala tukaj. Obema pa se vedno bolj gnusijo države, ki zahtevajo vizo. Kakšna neumna politika. Nekdo hoče obiskat vašo državo in tam zapravljat denar in vsem prijateljem povedat kako oh in sploh prelepa je vi pa hočete, da najprej plačamo 70 EUR za vizo. Ko vas j***.
Med tem pa se naš hostel spreminja v hišo duhov. Precej ljudi je že odšlo domov, danes jih odhaja še 6. Po torku nas bo samo še 8 (obstaja še nekaj osebkov, ampak so asocialni ).
Včeraj smo imeli farewell party, ki ni bil najbolj uspešen. Prišla je le peščica ljudi. Skratka dolgčas.
Danes sva s Polono izvedela, da imava jutri popoldne izpit. Juhu. Ni problema, saj smo v Litvi 
Veseli december!
foto, izmenjavaV zadnjem času se tule neprastano nekaj dogaja. Preprosto ni časa, da bi pisal na blog. Nosil je Miklavž, Polona je 3x praznovala rojstni dan in dobila sva obiske iz Slovenije. Ker se je nabralo res ogromno stvari, začnimo tam kjer ponavadi, na začetku.
V času odkar se nisem oglasil sem naredil že 2 izpita (pravtako Polona). Enega z 10ko, drugega z 9ko. Ni slabo Naslednji teden me čakata verjetno še 2 in eden janurja. Polona je precej bolj zaposlena, ker ima kar 9 predmetov in bo marala na nekaj izpitov tudi v januarju.
Pravtako moram porčat o ugodnem razpletu naše kalvarije glede najemnine. Po več kot mesecu dni so nas končno nehali ignorirat in sedaj smo vsi tisti, ki živimo v starih sobah dobili 20% popust pri najemnini. Glede na to, da sem najprej mislil, da se ne bo spremenilo prav nič, je razplet ugoden. Še vedno pa ostajo granak priokus, da ljudje v drugem hostlu plačujejo manj za boljše ali VELIKO boljše sobe. Hayat
Miklavž je naše veselje prišel na obisk tudi v Litvo. Dolgo smo ga čakali ampak je bilo vredno. Piškoti iz odlične pekarne v mestu in brisače iz odlične trgovine, kjer prodajajo prav odpiljene stvari.
Za Polonin rojstni dan (ponedeljek)me je odpeljala v odlično brazilsko restavracijo v nekem precej na novo odprtem nakupovalnem središču. Prideš in za menu plačaš 49 lit (=14.28EUR) in zato dobiš all you can eat” solatni bar, ki je bil neverjeten in njihovo posebnost, brazilski grill. Stvar poteka tako, da natakarji krožijo z palicami polnimi na žaru pečenega mesa ti pa samo poveš kaj bi rad. Že nekaj časa se nisem tako živalsko najdel. Druga posebnost pa so capirinhe. Hudo alkoholna pijača ODLIČNEGA okusa. Nisem ravno od včeraj pa sem bil po eni pošteno vesel Trik je da pijača nima nobenga brezalkoholnega mašila ampak samo sladkor, limeta, led in cachaça. Eden mojih novih cocktail favoritov Po res dolgem obisku v restavraciji (2 ure in pol ) pa je Polono čakalo pravo presenečenje.
Najini prijatelji tukaj so se odločili, da kljub temu da je polona imela planirano zabavo v dan po rojstnem dnevu vseeno priredijo zabavo presenečenja, sva se vrnila iz braziske. Zadeva je 100% uspela ker res ni imela pojma kaj se bo zgodilo. Moje lagalne sposobnosti so bile na srečo v dobri formi Za darilo je dobila res odlično namizno igro Jenga, ki smo jo kot obsedeni igralo do treh zjutraj.
Naslednji dan (torek) pa se nam je pridružila Polonina prijateljica Tina. S seboj je na naše veliko zadovoljstvo prinesla poln koš daril. Dobsedno, samo da je bil kovček. Dve sorti potice, 4 sorte domačih piškotov, čokolade in še bi lahko našteval. Brez dvoma lahko trdim, da so vse sladice naletele na ZELO pozitiven odziv. S tem mislim, da jih je zmanjkalo na brzino.
Po končanem praznovanju v hostlu smo se odpravili prospekto pub na izbor Mr. and Miss ERASMUS. Na veliko veselje (in GLASNO navijanje) naše druščine je zmagal naš turški kardešim Alpi. Če povzamem, odličen večer.
Še enkrat pa smo se tudi odpravili v Trakai, da ga razkažemo še Tini. Prejšnjič je bilo odlično, sedaj pa zelo mrzlo in sivo. Ampak kljub temu, kjer je dobra družba je vedno lepo.
Več slik z naših zadnjih dogodivščin pa lahko najdete tudi tule!